Pritrkovalska skupina na Koroški Beli

Zvonjenje in pritrkavanje sta dragoceni del slovenske kulturne dediščine. Pritrkavanje je ljudska – cerkvena glasbena dejavnost ter posebnost slovenskega prostora, ki je vezana v kontekst cerkvenih praznikov. Pritrkovalska skupina s pritrkavanjem povzdigne praznik in ga naredi še bolj svečanega. Skupina pritrkovalcev na Koroški Beli deluje pod okriljem Župnije Koroška Bela in v zvoniku cerkve sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli pritrkavajo na štiri bronaste zvonove. Prvi zvon je posvečen sv. Ingenuinu in Albuinu in ima napis »Treska in hudega vremena varuj nas, o Gospod«, drugi zvon »Marija, kraljica miru, prosi za nas«, na tretjem zvonu je zapisana prošnja »Sv. Jožef, varuh družin, prosi za nas«, četrti, najmanjši zvon pa je posvečen sv. Barbari, priprošnjici za srečno zadnjo uro.

Pritrkovalci na Koroški Beli so svoje melodije in pritrkovalske viže tudi poimenovali: Škofova, Rovtarska, Koroška, Ta gosta, Boltarjeva, Ta zmešana.

Člani pritrkovalske skupine na Koroški Beli:
Marko Zupančič , Blaž Zupančič, Miha Zupančič, Dušan Klinar, Tilen Klinar, Klemen Razingar, Jakob Razinger, Peter Razinger, Mihael Šmid, Matjaž Strgar, Blaž Bizjak, Andraž Bizjak, Matevž Tonejc in Miha Vengar.

Pritrkavanje se navadno izvaja tako, da vsak pritrkovalec prime za kembelj zvona in v vnaprej določenem zaporedju udarja s kembljem ob udarni obroč zvona, pri čemer se glasovi zlivajo v ritmično melodijo. Ponekod tudi en pritrkovalec igra na dva ali več zvonov hkrati. Pritrkava se tudi tako, da eden, navadno največji zvon niha, na druge zvonove, ki so v mirujočem položaju, pa se pritrkava, čemur pravimo pritrkavanje letečih viž. Pri pritrkavanju uporabljajo slušalke, saj je v zvoniku zelo glasno. Skupina pritrkovalcev večkrat obišče tudi druge pritrkovalce in zvonike na Gorenjskem, bili so tudi na Primorskem in Dolenjskem.

Neformalna skupina pritrkovalcev na Koroški Beli je v letu 2019 postala tudi nosilec izročila in znanja v pritrkavanju ter se vpisala v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo.

»Neformalna skupina pritrkovalcev na Koroški Beli, ki danes šteje več kot deset članov, deluje od leta 1982 pod okriljem župnije Koroška Bela. Pred tem so v zvoniku cerkve sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli zvonili mežnarji. Za praznike (božič, velika noč, telovo) in slovesnosti (prvo obhajilo, birma, poroka) člani pritrkavajo na štiri bronaste zvonove in izvajajo tako stoječe kot leteče melodije. Člani se vsako leto udeležujejo regijskega srečanja pritrkovalcev, kjer si izmenjujejo izkušnje z drugimi skupinami pritrkovalcev. Do sedaj so se udeležili dveh tekmovanj v pritrkavanju (Budanje, 2009, Ajdovščina, 2010), sodelovali so na mednarodnem pritrkovalskem srečanju (Brje, 2010), večkrat se odzovejo tudi na povabilo pritrkavanja v sosednje župnije. Na Koroški Beli je bilo organizirano tudi regijsko (2011) in vseslovensko srečanje pritrkovalcev (1998).«

Nesnovna kulturna dediščina

Pritrkavanje, EID: 2-00063

Nosilec Pritrkovalska skupina na Koroški Beli, št. Rzd-01-19-00002-03 dne 22. 2. 2019.

http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register

Dnevi evropske kulturne dediščine na Koroški Beli, 2019

Pritrkovalska delavnica: »PESEM ŠTIRIH«

DEKD in TKD 2019 / https://www.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd

https://www.zvkds.si/sl/utrinki/pritrkovalska-delavnica-pesem-stirih

»Zvonovi so slovenskega človeka že od nekdaj spremljali od zibelke do groba. Pravimo tudi, da zvonovi pojejo živim in se poslavljajo od mrtvih. Nekoč so naši predniki ob zvonjenju prekinili vsako delo, snemali klobuke, se pokrižali in molili. Zvonilo je tudi ob izrednih dogodkih t.i. »hudi uri« in ob »biti plat zvona«. Čeprav tega danes skorajda ni več, je prav, da preteklost poznamo in delo naših prednikov spoštujemo, tudi na način, da ohranjamo tisto, kar je v realnosti današnjega časa še možno ohranjati.«

Pritrkovalska delavnica z naslovom »PESEM ŠTIRIH« je bil dogodek na Koroški Beli v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so ga 3. 10. 2019 skupaj pripravili: Farno kulturno društvo Koroška Bela, skupina pritrkovalcev na Koroški Beli in gostje – pritrkovalci iz Kamne Gorice.

Pritrkavanje je posebnost našega prostora in spada v ljudsko in cerkveno glasbeno dejavnost, ki jo izvajajo amaterski glasbeniki s katero obeležujemo večje katoliške praznike na Slovenskem. Med dogodke DEKD 2019 smo pritrkovalsko delavnico umestili, ker je pritrkavanje vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije in se je med nosilce izročila ter znanja v pritrkavanju v letu 2019 vpisala tudi skupina pritrkovalcev na Koroški Beli.

K sodelovanju smo povabilipritrkovalce iz Kamne Gorice, ki prav tako ohranjajo ročno zvonjenje in posebno izročilo v pritrkavanju. Na delavnici so pritrkovalci predstavili pritrkovalske viže na svojih pripomočkih, na katerih vadijo pritrkavanje. V igranju na jeklenih ceveh in kamnogoriških miniaturnih zvonovih so se lahko preizkusili tudi obiskovalci. Udeleženci delavnice so izvedeli, kakšen je pomen bitja ure in zvonjenja v posameznih delih dneva in tedna ter v času krščanskih praznikov ter kdaj zvonovi ne zvonijo in se oglasijo raglje.

Slovenci imamo tudi izjemno bogato izrazje, namreč obstaja več kot tisoč izrazov, ki so povezani z zvonjenjem in s cerkvenimi zvonovi. Danes je zvonjenje v farnih cerkvah večinoma elektrificirano, zato je še toliko bolj pomembna skrb za ohranjanje izročila ročnega zvonjenja – pritrkavanja, ritmičnega muziciranja na zvonove, ki ga pritrkovalci izvajajo neposredno v zvoniku.

Foto utrinki Nika Bertonclja s pritrkovalske delavnice na Koroški Beli, na kateri so se lahko tudi obiskovalci preizkusili v igranju na miniaturne zvonove in pripomočke:

Zapis pripravila Petra Alič, marec, 2021.