V soboto 3. septembra smo praznovli 30. letnico postavitve križa na Križevcu

Vsako leto imamo prvo soboto v septembru ob 15h sveto mašo na Križevcu za pokoj vseh rajnih, ki so preminili na območju Križevca. Soboto pred prvo nedeljo v septembru, ki se imenuje angelska nedelja lahko imenujemo tudi angelska sobota.

Slovesnost je vodil gospod prelat Jožef Lap, stolni prošt, somaševanje Peter Nastran, župnik na Koroški Beli. Uvodno misel je povedal gospod Marko Zupančič, boter križa na Križevcu in domačin iz Javorniškega Rovta.

Spominsko slovesnost so pripravili Prijatelji Križevca.

SPOMINSKI KRAJ NAD JAVORNIŠKIM ROVTOM

Križevec – mesto spomina »francoskih bojevnikov«

Križevec leži na razkrižju gorskih poti v zahodnih Karavankah nad naseljem Javorniški Rovt. Preko sedla Križevec so na obe strani Karavank že od nekdaj potekale poti, ki so povezovale Kranjsko in Koroško. V kranjski deželi so bili Napoleonovi vojaki kar trikrat: leta 1797, v letih 1805–06 in 1809–1813, ko je bila Kranjska v celoti vključena v Ilirske province. Zgodovinski zapisi iz tega časa so redki, spominski kraji pa pahnjeni v skorajšnjo pozabo.

Iz tega časa imamo v Občini Jesenice registrirano enoto dediščine Grobišče Napoleonovih vojakov na Križevcu (EŠD 28699), ki spada tudi med evidentirana vojna grobišča v Republiki Sloveniji. Prostorska enota je še neraziskana, evidentirano vojno grobišče pa zanemarjeno in neobeleženo.

Krajevno zgodovinsko znamenitost nad Javorniškim Rovtom in spominsko znamenje za pokopališče vojakov iz časa Napoleona na prelazu Križevec omenja Krajevni leksikon dravske banovine iz leta 1937. Prvotno znamenje na Križevcu je stalo nad staro potjo, ki je potekala pod Malim in Velikim Zdrnikom. Starejši domačini se urejenosti pokrajine na tem območju v obliki gomilnih grobov še spominjajo. Danes grobovi niso več prepoznavni, preko njih vodijo nove gozdne ceste. Leseno razpelo je po 2. svetovni vojni propadlo. Leta 1992 je bilo na Križevcu postavljeno novo razpelo, ki so ga postavili pok. Frančišek Noč in domačini v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Kranj. Od takrat tradicionalno vsako prvo soboto v septembru na Križevcu potekajo spominske slovesnosti.

Letošnja spominska slovesnost 3. septembra ob 30. obletnici postavitve spominskega znamenja je bila še prav posebna. Spominsko mašo je daroval prelat Jožef Lap, stolni prošt, v somaševanju z župnikom na Koroški Beli dr. Petrom Nastranom. Po maši se je odvil kratek kulturni program. Obiskovalce je pozdravila tudi akad. prof. dr. Metka Zorc. Z namenom, da se spominsko mesto na Križevcu zgodovinsko razišče, opravijo arheološke raziskave ter prostorska enota dediščine ustrezno uredi in obeleži, sta mag. Peter Bohinec in Marko Zupančič položila tudi temeljni kamen, ki ga je pripravil mag. Zoran Poznič. Ob tej priložnosti je izšla tudi tiskana publikacija o spominskem kraju nad Javorniškim Rovtom, ki so jo izdali Prijatelji Križevca.

Zapisala Petra Alič

Organizacija spominske slovesnosti na Križevcu l. 2022:

mag. Peter Bohinec in Marko Zupančič, boter spominskega znamenja

Sveta maša za vse rajne na območju Križevca

Sveto mašo je vodil prelat Jožef Lap, stolni prošt, somaševal je z domači župnik Peter Nastran iz Župnije Koroška Bela.

Bralca beril: Meri Razinger in Marko Zupančič

Kulturni program

Govor: Marko Zupančič, boter

Pozdrav: akad. prof. dr. Metka Zorc

Položitev temeljnega kamna: mag Peter Bohinec in Marko Zupančič

Glasbeni program:

Ljudski pevci iz Javorniškega Rovta – Svizci: Peter Razinger, Srečo Šmid, Alojz Noč, Andrej Zupančič, Dušan Klinar