{"id":98,"date":"2017-10-03T15:35:45","date_gmt":"2017-10-03T13:35:45","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-koroska-bela.rkc.si\/?page_id=98"},"modified":"2017-11-15T20:46:36","modified_gmt":"2017-11-15T18:46:36","slug":"zgodovina","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-koroska-bela.rkc.si\/index.php\/zgodovina\/","title":{"rendered":"Zgodovina"},"content":{"rendered":"

KRATEK PRIKAZ ZGODOVINE CERKVE NA KORO\u0160KI BELI<\/strong><\/h3>\n

Predhodnica dana\u0161nje \u017eupnijske cerkve je bila zidana v gotskem slogu in prav tako posve\u010dena sv. Ingenuinu in sv. Albuinu. Posvetitev je bila 26. aprila 1361, \u017ee naslednjega leta pa ji je urbinski \u0161kof in pape\u017eev generalni vikar Janez ob posvetitvi Ahacevega oltarja dodelil odpustke.<\/p>\n

Zaradi oskrunitve cerkve (Turki) je Ahacev oltar 2. oktobra 1486 ponovno posvetil ljubljanski \u0161kof \u017diga pl. Lambergar. \u010cez sto let, prav v letu izida Dalmatinove Biblie, pa so cerkev ve\u010dkrat oskrunili in po\u0161kodovali luteranski \u00bbmu\u010denci\u00ab. To je bila lo\u010dina, ki je ovirala bogoslu\u017eje, uganjala v cerkvi razne nespodobnosti in nor\u010dije, tako da je bilo \u017eupniku z Jesenic onemogo\u010deno opravljanje bogoslu\u017eja. Prav v na\u0161i cerkvi so imeli procesije, ki so na poganski na\u010din skrunile sveti\u0161\u010de. Te ljudi so kasneje pregnali.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Cerkvena stavba je po 400 letih dotrajala in postala tudi premajhna, zato so se leta 1752 odlo\u010dili, da zgradijo novo \u2013 sedanjo zgradbo. Po mnenju strokovnjakov je na\u010drt zanjo napravil stavbenik Matija Perski (podroben opis vsega dela omenjenega stavbenika je v knjigi dr. Naceta \u0160umija \u00bbLjubljanska baro\u010dna arhitektura\u00ab, izdala SM, leta 1961).<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Tako so za\u010deli zbirati denar, posojila so najeli pri cerkvah na Blejski Dobravi, Re\u010dici pri Bledu, Kupljeniku pod Babjim zobom in seveda z darovi od ljudi. Nekaj je prispevala takratna farna cerkev na Jesenicah, fu\u017einarski obrati na Javorniku pa zaradi lastnih te\u017eav niso prispevali denarja.<\/p>\n

Stara cerkev je bila poru\u0161ena leta 1754 in ta letnica je \u0161e sedaj na portalu glavnega vhoda v sedanjo cerkev. Tako so novo stavbo gradili sedem let in je bila \u017ee toliko opremljena, da so predvideli posvetitev za dan sv. apostolov Petra in Pavla 1761. leta, vendar je vsa vas in cerkev dva dni prej – to je 27. junija 1761 – pogorela. Naveden je podatek, da je pogorelo 60 hi\u0161. \"\"Predstavljajmo si, v kak\u0161nih te\u017eavah so bili; po\u017egani domovi, po\u017egana cerkev, dolgovi\u2026 Tako je bilo treba za\u010deti znova ter obnoviti domove in cerkev, ki je bila potem posve\u010dena \u0161ele \u010dez deset let, in sicer jo je 3. septembra 1771 posvetil ljubljanski \u0161kof Karel grof Herberstein.<\/p>\n

Vendar je \u010dez osemnajst let pri\u0161la nova nesre\u010da. Zaradi velike povodnji se je utrgal hrib \u010cikla in material je zasul 47 poslopij ob potoku Bela. V ustnem izro\u010dilu to imenujemo \u00bbposipanje\u00ab, saj je ve\u010dina hi\u0161 ostala zasuta pod skalami in peskom pet metrov globoko.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

To je seveda vplivalo tudi na nadaljnjo opremljanje cerkve, saj v takem polo\u017eaju ni bilo mogo\u010de misliti na posebne umetni\u0161ke izdelke. Od vse opreme stare cerkve je bil v novo postavljen samo baro\u010dni oltar sv. Ahaca. Zaradi opisanih razmer je bil tudi glavni oltar skromnej\u0161i. Po zapiskih v kroniki je bil to skromen lesen baro\u010dni oltar, na njem sta bila v ni\u0161i lesena kipa zavetnikov sv. Ingenuina in sv. Albuina, nad oltarjem na steni pa oljna slika zavetnikov z motivom Blejskega jezera.<\/p>\n

Stranski oltar ro\u017eenvenske Matere bo\u017eje je delo Ignacija Arerja iz leta 1776, popravljen verjetno 1867. Strop je delo neznanega avtorja in je bil presno poslikan leta 1828, a ga je \u017ee leta1858 moral slikar Matev\u017e Gori\u010dnik popravljati. Kri\u017eev pot je bilo delo Goetzla iz Kranja in je imelo 16 postaj. Orgle so bile izdelane v Kropi pri izdelovalcu Ignacu Zupanu, a so bile tudi zaradi slab\u0161e kvalitete leta 1893 nadome\u0161\u010dene z Gor\u0161\u010di\u010devimi, ki so v cerkvi \u0161e danes.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Ob vsem trudu, da bi cerkev kolikor toliko spodobno opremili, pa je pri\u0161la nova nesre\u010da. Drugega junija 1875 je vanjo udarila strela, ubila \u017eupnika Valentina Plemlja, ki je bil ravno tedaj v cerkvi, zgorel pa je tudi cerkveni stolp in streha cerkve. Potem so bili tri leta brez duhovnika in z velikimi te\u017eavami so v naslednjih letih zgradili nov stolp in prekrili streho. Potem so znova za\u010deli popravljati in izbolj\u0161evati notranjost, ki je bila zaradi po\u017earov prizadeta. Tako so leta 1903 kupili novo – sedanjo oltarno sliko, ki je delo slikarja Kaestnerja s Tirolske, leta 1906 so nadomestili star lesen in po\u0161kodovan glavni oltar z novim marmornim (delo A. Rov\u0161ka iz Ljubljane). Izdelane so bile marmorne obhajilne mize, ki jih prej ni bilo. Pa vendar niso imeli sre\u010de, da bi z delom nadaljevali. Za\u010dela se je prva svetovna vojna. Zato so leta 1916 avstrijski vojaki sneli zvonove in jih odpeljali; \u010dez leto dni pa je vas prizadela \u0161e ve\u010dja nesre\u010da, saj so 14. avgusta 1917 italijanska letala bombardirala vas, jo popolnoma poru\u0161ila in po\u017egala – s cerkvijo vred.<\/p>\n

Poru\u0161ena in po\u017egana vas, vojne razmere, rev\u0161\u010dina in vse druge te\u017eave povojnega \u010dasa so spet zavrle delo. Tako je bilo potrebnih \u0161est let, da so mogli obnoviti stolp, v naslednjih letih streho, medtem \u010dasom je bilo vse pokrito samo za\u010dasno in ostale po\u0161kodbe so morale po\u010dakati \u0161e 50 let, da so jih po\u010dasi odpravili, nekaj jih je \u0161e sedaj nepopravljenih.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Zaradi vseh teh katastrof je vseskozi najbolj trpela notranjost cerkve, ker je bilo vse drugo nujnej\u0161e. Do sedaj sta bila stolp in streho narejena \u017ee \u0161tirikrat, poleg tega pa so va\u0161\u010dani morali kar trikrat obnoviti tudi vas.<\/p>\n

Sedanji zvonovi so bili blagoslovljeni 16.11.1986, pro\u010delje cerkve pa je bilo obnovljeno leta 1990.<\/p>\n

Peta posvetitev Ahacovega oltarja pa je bila 8. februarja 1998.<\/p>\n

Zapis pripravil Branko \u010cu\u0161in<\/p>\n

<\/h3>\n

ZAKAJ STA ZAVETNlKA NA\u0160E CERKVE SV. INGENUIN IN SV. ALBUIN?<\/strong><\/h3>\n

Kakor pravi latinski pregovor “Nihil sine causa” (ni\u010d brez vzroka), tako moramo tudi mi pri tem vpra\u0161anju iskati vzrok. Za nas je pomembnej\u0161i sv. Albuin, ki je bil iz rodu Aribonov, koro\u0161kih mejnih grofov v 10. stoletju. To\u010dnega datuma rojstva ne vemo, a predvideva se, da je bil rojen med leti 935 do 945 na gradu “Stari kamen” (Altstein), ki je znan pod slovenskim imenom “Gradi\u0161nik” in le\u017ei jugozahodno od dana\u0161nje cerkve sv. Lovrenca na Kamnu v Podjuni, med doma\u010dini imenovan “Stari grad”.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Njegova mati je bila bla\u017eena Hildegarda, o\u010de pa je bil mejni grof in kasnej\u0161i menih, spokornik Pavel. Relikvije matere, bl. Hildegarde, so na stranskem oltarju v cerkvi sv. Lovrenca na Kamnu; o\u010de Pavel pa je pokopan v sosednjih Mohli\u010dah. Albuin je imel dva brata, Hartviga in Ariba, ter dve sestri, Gepo in Wezelo.<\/p>\n

Ta rodovina je bila v tistem \u010dasu zelo vplivna in je imela \u0161kofe na \u0161kofijskih sede\u017eih v Salzburgu in Passau in tako se je Albuin \u0161olal in pripravljal na duhovni\u0161ki poklic v semeni\u0161\u010du v Briksnu na Tirolskem.<\/p>\n

Tu je po svojih sposobnostih in zvezah postal tudi \u0161kof \u0161koflje Saeben-Briksen leta 975. Kot \u0161kof \u0161kofije Saeben-Briksen se prvi\u010d pojavi v dokumentih 8. septembra 977, ko mu je nem\u0161ki cesar Oton II. podaril dvor (Hof) Ribnico ob Vrbskem jezeru. Zgodovinski zapisi ga imenujejo kot zelo podjetnega mo\u017ea, ki je dobil v dar mnogo posestev od cesarja na Bavarskem, Koro\u0161kem in Kranjskem. \u017de ta darovnica dvora Ribnica ka\u017ee na neko zaokro\u017eevanje ali \u0161irjenje svoje rodovinske posesti na Koro\u0161kem in tudi tostran Karavank (pravilneje preko Sve\u010dice, Bel\u0161\u010dice in Stola).<\/p>\n

Pozneje mu je nem\u0161ki cesar Henrik II. (dne 10. aprila 1004) kot svojemu “ljubljenemu” \u0161kofu (tako je zapisano) podaril \u0161e svoje posestvo Bled. Treba je vedeti, da je bilo posestvo Bled osebna last cesarja Henrika II., \u0161e preden je postal cesar (vladal od 1. 1002 do 1. 1024). Pred tem je bil koro\u0161ki mejni grof in bavarski vojvoda.<\/p>\n

Zanimivo je tudi dejstvo, da v tej darovnici pi\u0161e, da mu podarja posestvo Bled, po pravu njegovo posestvo. \u0160e bolj zanimivo pa je dejstvo, da tisto posestvo, ki je bilo v okviru nekdanje oziroma \u0161e sedanje belske fare, sploh ni bilo imenovano v nobeni darovnici. To bi lahko imeli za dokaz, da je \u017ee bilo v posesti \u0161kofa Albuina. To posestvo naj bi segalo od zahodne meje Me\u017eaklja – Stara Ukova – Jelen Kamen – Ko\u010dna po planini Sve\u010dici – Bel\u0161\u010dici -Stolu – navzdol na Zavr\u0161nico do soto\u010dja Radovne in Save in po Savi navzgor do Stare Ukove. Zanimiv je tudi podatek iz blejskega urbarja iz leta 1306, da so prav podlo\u017eniki iz Koro\u0161ke Bele imeli dol\u017enost skrbeti za \u0161kofa in njegovo spremstvo, kadar je le-ta bival na Bledu. To so bile dol\u017enosti kosezov – svobodnjakov.<\/p>\n

Obstajajo \u0161e druge do zdaj nedokazane teze o bivanju Albuina na tem posestvu, celo to, da sta bila s cesarjem Otonom II. leta 979 skupaj na blejskem otoku. \u0160e ve\u010d drugih podrobnosti ta zapis ne more zajeti, vendar bi lahko menili, da je bil sv. Albuin pri nas doma.<\/p>\n

Tudi pridevnik Koro\u0161ka Bela bi lahko razlagali z lastni\u0161tvom koro\u0161kega mejnega grofa in njegove rodovine. Na drugi strani imamo pa Bohinjsko Belo.<\/p>\n

Albuin je bil briksen\u0161ki \u0161kof od leta 975 pa do smrti, 5. februarja leta 1006, zato se tudi njegov spomin obhaja na ta dan. \u0160kof Albuin je moral biti sposoben cerkveni voditelj, utemeljitelj \u0161kofije Briksen in tudi gore\u010d oznanjevalec evangelija, da ga je ljudstvo \u017ee takoj po smrti imelo za svetnika. \u017de v 11. stoletju je bil razgla\u0161en za svetnika in je vpisan v Martyrologium Romanum.<\/p>\n

Pomembno je, da je leta 990 prenesel sede\u017e \u0161kofije s Saebna v Briksen skupno z relikvijami sv. Ingenuina, prvega \u0161kofa \u0161kofije Saeben-Briksen. Prav zaradi tega dejanja so ju za\u010deli skupno \u010dastiti. Sv. Ingenuin je bil kot prvi \u0161kof \u0161kofije Saeben najprej nasprotnik pape\u017eu Gregoriju Velikemu, nato pa njegov zvesti sodelavec. Umrl je okoli leta 600.<\/p>\n

Na Tirolskem je njima posve\u010denih ve\u010d cerkva, vendar je na\u0161a cerkev na Koro\u0161ki Beli edina izven Tirolske. Njima je posve\u010dena tudi kapela na blejskem gradu, kar je razumljivo.<\/p>\n

Briksenski \u0161kof, bla\u017eeni Hartmann (1140 -1164), je relikvije sv. Albuina in sv. Ingenuina leta 1141 prenesel na glavni oltar briksenske stolnice. Od takrat naprej se njun spomin obhaja skupno na dan 5. februarja, na Koro\u0161kem, to je na Kamnu v Podjuni, pa tudi na mamo Lihardo (Hildegardo). Sedaj po\u010divajo njune relikvije na stranskem oltarju v stolnici v Briksnu, kamor smo \u017ee ve\u010dkrat poromali.<\/p>\n

Ne vemo, kdaj so pri nas za\u010deli \u010dastiti ta dva svetnika na oltarju, zanesljivo pa je bila prednica dana\u0161nje cerkve leta .1361 \u017ee posve\u010dena njima. Od za\u010detka svetni\u0161kega \u010de\u0161\u010denja od konca 11. stoletja do leta 1361 je na Koro\u0161ki Beli zanesljivo morala biti cerkev – ali je bila posve\u010dena njima, tega ne vemo. V ustnem izro\u010dilu je ostala le sled, da je bila na prostoru nad Jo\u0161tanom (sedaj Poto\u0161ka pot) cerkvica sv. Jurija. Zanimivo je tudi, da je v t.i. franciscejskem katastru iz leta 1825 to podro\u010dje od Jo\u0161tana do Krni\u010de na \u0161iroko zaznamovano z ledinskim imenom “PODTEDEUNKAM”, kar bi lahko pomenilo nekako “pod cerkvijo”. Te Deum … tebe Boga … hvalimo. Tega imena se danes nih\u010de ne spominja.<\/p>\n

(Zbral in zapisal Branko \u010cu\u0161in starej\u0161i)<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KRATEK PRIKAZ ZGODOVINE CERKVE NA KORO\u0160KI BELI Predhodnica dana\u0161nje \u017eupnijske cerkve je bila zidana v gotskem slogu in prav tako posve\u010dena sv. Ingenuinu in sv. Albuinu. Posvetitev je bila 26. aprila 1361, \u017ee naslednjega leta pa ji je urbinski \u0161kof in pape\u017eev generalni vikar Janez ob posvetitvi Ahacevega oltarja dodelil odpustke. Zaradi oskrunitve cerkve (Turki) … <\/p>\n

Preberi ve\u010d “Zgodovina”<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-98","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-koroska-bela.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/98","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-koroska-bela.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-koroska-bela.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-koroska-bela.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-koroska-bela.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=98"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/zupnija-koroska-bela.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/98\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":217,"href":"https:\/\/zupnija-koroska-bela.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/98\/revisions\/217"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-koroska-bela.rkc.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=98"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}